Indeksi na evropskih borzah so se rahlo zvišali
Na evropskih borzah so se indeksi rahlo zvišali, predvsem zaradi rasti tečajev delnic v rudarskem sektorju, vendar je trgovanje zaradi upočasnitve gospodarske rasti previdno.
Indeks vodilnih evropskih delnic STOXX 600 se je zvišal za 0,3 odstotka.
Londonski indeks FTSE se je ob tem okrepil za 0,42 odstotka, na 7694 točk.
Frankfurtski DAX se je zvišal za 0,17 odstotka, na 15.546 točk.
Pariški CAC pa za 0,21 odstotka, na 7331 točk.
Najbolj so se zjutraj zvišali tečaji delnic v rudarskem sektorju, v povprečju za 1,1 odstotka, medtem ko so se v telekomunikacijskem sektorju pocenili za 0,7 odstotka
Azijske delnice drsijo, donosi obveznic so se zaradi skrbi glede recesije znižali
Azijske delnice in terminske pogodbe na ameriške delniške vrednostne papirje so v četrtek padle. Obveznice, ameriški dolar in japonski jen pa so kazali čedalje več dokazov o upočasnitvi gospodarske rasti v ZDA, ki spodbuja skrbi glede svetovne recesije.
Kitajski modri žetoni so se znižali za 0,27 odstotka.
Hongkonški Hang Seng je bil skoraj nespremenjen, vendar so delnice tehnološke industrije v indeksu padle za 0,8 odstotka.
Japonski Nikkei je padel za približno 1 odstotek. Slednje je MSCI indeks povleklo navzdol za 0,8 odstotka.
Vseazijski indeks je od sredine marca narasel za več kot 5 odstotka, v torek je zaključil na najvišji ravni v mesecu in pol.
Južnokorejski Kospi je zdrsnil za 0,6 odstotka.
Referenčna vrednost avstralskega kapitala pa je padla za približno 0,3 odstotka.
Ameriške terminske pogodbe Nasdaq E-mini so, potem ko je referenčna vrednost tehnoloških delnic čez noč padla za 1 odstotek kazale na 0,45-odstotni nižji ponovni zagon. E-mini terminske pogodbe za širši indeks S&P 500 so ob ponovnem odprtju pokazale 0,24-odstotni padec, kar je podaljšalo 0,25-odstotni padec v sredo… več tukaj.
Bo FED začel obrestne mere zniževati?
Vse kaže na upočasnitev rasti največjega gospodarstva na svetu zaradi agresivnega zviševanja obrestnih mer ameriške centralne banke, zato se vlagatelji bojijo recesije. Po drugi strani pa podatki kažejo, da FFED dosega svoje cilje – uspelo mu je zaustaviti rast inflacije, oslabiti potrošnjo in upočasniti rast gospodarstva.
Kot že mesece trdi FED, nihče ne more vedeti, ali bo zaostrovanje denarne politike povzročilo “mehak pristanek” gospodarstva ali recesijo. To daje podporo trgu, pa tudi upanje vlagateljev, da bo FED zaradi slabljenja inflacijskih pritiskov in upočasnjene gospodarske rasti ustavil cikel dvigovanja obrestnih mer.
Na denarnem trgu je ocenjena skoraj 60-odstotna verjetnost, da FED maja ne bo dodatno zvišal obrestnih mer. Verjetnost dviga obrestne mere je medtem za 0,25 odstotne točke padla na le 40 odstotkov. Mnogi tudi ocenjujejo, da bo FED z julijem začel zniževati obrestne mere.
vir Foto: Pexels