IMF izpostavil potrebo po strukturnih reformah in fiskalni previdnosti v Sloveniji
Mednarodni denarni sklad (IMF) je v svojem najnovejšem poročilu izpostavil učinkovit odziv Slovenije na nedavne gospodarske in naravne izzive, vključno z uničujočimi poplavami. Kljub temu so izrazili skrb glede negotovih obetov za prihodnost in poudarili potrebo po hitrejši fiskalni konsolidaciji in izvedbi strukturnih reform.
V zaključku posvetovanj s Slovenijo, ki so se odvijala po 4. členu statuta IMF in so zaključena 3. maja, je bilo ugotovljeno, da je slovensko gospodarstvo po pandemiji COVID-19 doseglo solidno okrevanje. Po izjemni rasti v letu 2021 je prišlo do upočasnitve zaradi visokih cen energije, vojne v Ukrajini in motenj v dobavnih verigah. Lani avgusta so državo prizadele tudi uničujoče poplave, ki so povzročile škodo v višini skoraj pet odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), pri čemer stroški obnove infrastrukture za odpornost na podnebne spremembe obetajo še večje finančne obremenitve.
Kljub tem izzivom, oblasti uspešno zmanjšujejo inflacijo, ki naj bi se do konca leta spustila pod 3 odstotke, z nadaljnjim zniževanjem v prihodnjih letih. Gospodarska rast naj bi se letos povišala na 2 odstotka, kar naj bi spodbudilo domače povpraševanje zaradi večjih naložb po poplavah in višje realne plače.
Negotovi obeti
Izvršni direktorji so izrazili priznanje slovenskim oblastem za gospodarsko odpornost in učinkovito ukrepanje ob različnih šokih, kot so bile nedavne uničujoče poplave. Kljub temu so opozorili na negotove obete in poudarili potrebo po ohranitvi preudarne fiskalne in makrobonitetne politike ter pospešitvi strukturnih reform. Izpostavili so potrebo po močnejši fiskalni konsolidaciji za pridobitev fiskalnega manevrskega prostora in izboljšanje vzdržnosti javnega dolga, še posebej zaradi pričakovanih višjih izdatkov, povezanih s staranjem družbe.
Poleg tega so pozvali k konsolidaciji javnih izdatkov skupaj s pokojninsko, zdravstveno in davčno reformo ter reformo plač v javnem sektorju. Predlagali so tudi ukinitev ukrepov, povezanih s pandemijo in energetsko krizo, in pozdravili transparentnost oblasti pri razkritju izdatkov za poplave ter priznanju negativnega učinka davka na bilančno vsoto bank, ki bi moral po mnenju direktorjev prenehati veljati po petih letih.
Bančni sistem je ocenjen kot zdrav, z visoko dobičkonosnostjo, zadostnim kapitalom in likvidnostjo ter nizkim deležem nedonosnih terjatev. Izvršni direktorji so pozdravili napredek pri krepitvi okvira za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma. Prav tako so izpostavili potrebo po ukrepanju za reševanje neskladij na trgu dela, poglobitev kapitalskega trga in zmanjšanje obdavčitve dela, kar bi povečalo število delovne sile. Pohvalili so tudi usmeritev oblasti v naložbe v digitalni in zeleni prehod ter poudarili pomen nadaljnjega prilagajanja podnebnim spremembam.
[Vir: STA]; Portal24; Foto: Freepik