Hiperzvočna grožnja: Cirkon – nova strategija v arzenalu Rusije
Medtem ko so ruski raketni napadi na Kijev med obsežno invazijo na Ukrajino postali del vsakdanjika, je napad, ki se je zgodil 25. marca, izstopal po svoji nenavadnosti. Sirene za zračni napad, ki običajno nudijo prebivalcem dovolj časa, da najdejo zavetje, so se tokrat oglasile zgolj nekaj sekund preden je prestolnico pretresla serija eksplozij. To je bil rezultat kijevske zračne obrambe, ki je prestregla domnevno dve ruski raketi tipa 3M22 Cirkon. Ostanki teh raket so padli na tla v več okrožjih mesta, pri tem pa sta bili ranjeni dve osebi, uničeni so bili tudi deli Kijevske državne akademije za dekorativno in uporabno umetnost.
Čeprav uradna potrditev o tipu izstrelkov še ni bila dana, prva analiza ostankov močno nakazuje na uporabo rakete Cirkon. Natalia Humeniuk, tiskovna predstavnica ukrajinskega operativnega poveljstva Jug, je dva dni po napadu opozorila, da ima Rusija “več ducatov takšnih raket na zalogi v vojaških središčih”, in izpostavila možnost nadaljevanja sporadičnih terorističnih napadov, vključno z napadi na glavno mesto.
Raketa Cirkon: Nov igralec v ruskem vojaškem arzenalu
Raketa Cirkon v ruskem vojaškem arzenalu predstavlja relativno novo orodje, namenjeno ciljanju mest kot je Kijev. Zaradi njene relativne novosti je informacij o njej še vedno malo. Andrii Kharuk, zgodovinar in strokovnjak za orožje, meni, da ruske izjave o Cirkonu vsebujejo precejšen delež propagande in psihološkega vpliva, kar nakazuje možnost, da so njene zmogljivosti pretirane. Leta 2019 je ruski predsednik Vladimir Putin Cirkon opisal kot “hiperzvočno raketo”, ki naj bi dosegla hitrosti do približno 9 Machov in imela doseg več kot tisoč kilometrov, ter jo razglasil za “nepremagljivo”.
Uporaba in značilnosti hiperzvočnih raket
Rusija tradicionalno uporablja dve vrsti raket dolgega dosega: križarke in balistične. Križarke so na reaktivni pogon in letijo s podzvočno hitrostjo, kar omogoča Ukrajini, da je vnaprej opozorjena na bližajoč se napad. Po drugi strani balistične rakete dosežejo supersonične hitrosti in so zaradi svoje hitrosti in trajektorije težje prestreči. Med tem arsenalom se nahaja tudi ruska hiperzvočna raketa Kinžal, ki je še posebej težko prestreči.
Hiperzvočna raketa Kinžal
Kremelj je trdil, da lahko Kinžal doseže najvišjo hitrost 10 Machov, čeprav le za kratek čas leta, njegova učinkovita manevrirnost pri takšnih hitrostih pa je bila vprašljiva. Cirkon predstavlja novo vrsto grožnje, saj ga poganja scramjet motor, ki raketi omogoča doseganje hiperzvočnih hitrosti. Za začetek delovanja scramjet motorja mora projektil ali letalo najprej doseči nadzvočne hitrosti, kar omogoči tradicionalni motor na trdo gorivo. Cirkon, prvotno zasnovan kot protiladijski izstrelek, njegova uporaba proti mestom pa predstavlja odstopanje od prvotne namene in kaže na poskuse Moskve, da bi prodrla skozi okrepljeno zračno obrambo Kijeva.
Cirkon nosi 300-kilogramsko bojno glavo, ki je manjša od tistih, ki jih nosijo podzvočne ruske križarke, a kinetična energija hiperzvočne rakete pri zadetku cilja nadomesti to razliko. Rusija upa, da bo hitrost Cirkona omogočila premagovanje zračne obrambe Kijeva, ki je bila okrepljena z zahodnimi sistemi. Uporaba hiperzvočnih raket skupaj s podzvočnimi križarskimi raketami in brezpilotnimi letali lahko poveča verjetnost preboja ukrajinske zračne obrambe.
Sistemi Patriot so že dokazali, da Kinzhal ni nepremagljiv, čeprav je sposobnost Ukrajine za sestrelitev takih raket odvisna od nadaljnje podpore ZDA. Cirkon ima pred Kinžalom prednost, saj se Kinžal rakete izstrelijo iz letal MiG-31, ki jih Ukrajina pozorno spremlja, medtem ko so balistične rakete, kot je Cirkon, izstreljene iz zemeljskih izstrelitev, kar omogoča manj časa za opozorilo.
Strokovnjaki menijo, da masovna uporaba Cirkonov s strani Rusije ni verjetna zaradi kompleksnosti in stroškov orožja, napadi pa bodo ostali individualni ob podpori križarskih raket in brezpilotnih letal.
[Vir: Kyiv Independant]; Portal24; Foto: Pexels