Gospodarska Zbornica Slovenije nasprotuje predlogu zakona o obnovi
Gospodarska Zbornica Slovenije (GZS) je izrazila svoje nezadovoljstvo in zaskrbljenost glede predlaganih dodatnih obremenitev gospodarstva, ki jih prinaša predlog zakona o obnovi. V izjavi za medije je generalna direktorica GZS, Vesna Nahtigal, poudarila, da takšni ukrepi predstavljajo napačno usmeritev.
Čeprav nekateri predvideni ukrepi v zakonu dobijo pozitiven odziv, se GZS odločno zavzema za povečanje prihodkov v državno blagajno prek višje gospodarske rasti, ne pa prek uvajanja novih davkov. Nahtigal je izpostavila stalno spreminjanje pogojev za delo v Sloveniji kot eno največjih težav, s katerimi se sooča gospodarstvo. Poudarila je, da je za konkurenčnost potrebno predvidljivo poslovno okolje, ki privablja investitorje, medtem ko nova pravila gospodarstvu nalagajo le dodatne obveznosti.
Na vidiku ni nikakršne razbremenitve, medtem pa gospodarska rast, na kar smo opozarjali že ves čas, po zadnjih ocenah analitike znaša že samo 1,5 odstotka in bo padla na en odstotek.
Vesna Nahtigal
Nahtigal je izpostavila tudi odpravo nekaterih davčnih razbremenitev, zakon o dolgotrajni oskrbi in novelo zakona o delovnih razmerjih kot del zakonodaje, ki bo negativno vplivala na gospodarsko okolje v državi. Po njenih besedah trenutna gospodarska rast, ki je že nizka, kaže znake padca, kar še dodatno skrbi GZS.
Načrt ne vključuje jasnega seznama razvojnih projektov
Glede načrta obnove po naravnih nesrečah je Nahtigalova opozorila, da načrt ne vključuje jasnega seznama razvojnih projektov. Kljub nekaterim pozitivnim vidikom v predlogu zakona GZS poudarja, da bi morali ukrepi veljati že prej, da bi bila njihova učinkovitost večja.
Nahtigalova je pozvala tudi k razmisleku o postopni uskladitvi minimalne plače, saj bi to po njenem mnenju podjetjem pomagalo obvladovati zahtevne gospodarske razmere. Dvig minimalne plače lahko namreč povzroči postopno zvišanje vseh plač, kar bi lahko vplivalo na izgubo delovnih mest.
Vprašati se je treba, kaj pa lahko naredimo za razbremenitev, da se gospodarstvo okrepi in da naravne nesreče jemljemo kot priložnost, da bomo prihodke v državno državno blagajno povečali skozi gospodarsko rast in ne zaradi novih davkov.
Vesna Nahtigal
V osnutku predloga zakona o obnovi se predvideva začasen petletni davek na bilančno vsoto bank v višini 0,2 odstotka, kot tudi zvišanje davka od dohodkov pravnih oseb za tri odstotne točke na 22 odstotkov. GZS opozarja, da je treba skrbno premisliti o teh ukrepih in njihovem vplivu na gospodarstvo države.
GZS se tako zavzema za razbremenitev gospodarstva in spodbujanje gospodarske rasti kot ključnega faktorja za povečanje prihodkov v državno blagajno.
Foto: STA