Globalna tragedija: Dnevno se zavrže milijarda obrokov, opozarjajo ZN
Vsak dan se po vsem svetu zavrže več kot milijarda obrokov hrane, ugotavlja poročilo Združenih narodov (ZN). Presenetljiv podatek prihaja v luči dejstva, da več kot 730 milijonov ljudi po svetu trpi za lakoto. Poročilo ZN nadalje razkriva, da se letno zaradi slabega načrtovanja, pomanjkanja dostopa do ustreznega hlajenja ali skladiščenja, pa tudi zaradi same zavrženosti, zavrže za milijardo dolarjev hrane. To predstavlja približno petino vse hrane, ki se proizvede.
Gospodinjstva so glavni krivec za večino odpadne hrane, saj so odgovorna za približno 60 odstotkov od skupno milijarde ton hrane, ki se letno zavrže. K tej številki pa prispevajo tudi komercialni prehrambeni sistemi. Podatki iz leta 2022 kažejo, da živilske storitve ustvarjajo 28 odstotkov odpadkov, maloprodaja prispeva okoli 12 odstotkov.
Težava odpadne hrane ima tudi škodljive vplive na okolje, saj ne vključuje le dodatnih 13 odstotkov hrane, ki se izgubi med proizvodnjo in trgom, prispeva tudi k podnebni krizi in izgubi biotske raznovrstnosti. Skoraj 10 odstotkov svetovnih emisij toplogrednih plinov izvira iz zavržene hrane. Odpadna hrana ogroža tudi prostoživeče živali, zasede pa tudi več kot četrtino svetovnih kmetijskih površin za pridelavo hrane, ki se nato zavrže.
Inger Andersen, izvršna direktorica okoljskega programa ZN, je v poročilu, ki ga je napisala v sodelovanju z britanskim akcijskim programom za odpadke in vire (Wrap), živilske odpadke opisala kot “globalno tragedijo”.
Hrano zavržejo tudi revni
“Danes bo stradalo več milijonov ljudi, medtem ko se hrana po vsem svetu zapravlja. Ne samo, da gre za velik razvojni problem, ampak imajo vplivi tovrstnih nepotrebnih odpadkov velik in škodljiv vpliv na podnebje in naravo,” opozarja vodilni glas v boju proti živilskim odpadkom. Ob tem poudarja, da Združeni narodi zdaj razpolagajo z zanesljivimi podatki iz več kot 100 držav, ki potrjujejo, da je zavržena hrana globalni problem, ki se dotika tako držav v razvoju kot tudi bogatih narodov.
Nadaljnje ugotovitve razkrivajo, da je problematika odpadne hrane bolj izrazita v državah s toplejšim podnebjem, kjer višje temperature prispevajo k hitrejšemu kvarjenju hrane. Presenetljivo revnejše družine niso nič manj nagnjene k zavrženju hrane kot tiste z višjimi dohodki, čeprav so v povprečju odgovorne za približno 7 kg manj odpadkov na osebo na leto v primerjavi z bogatejšimi gospodinjstvi. Slednje lahko izhaja iz pomanjkanja dostopa do ustreznega hlajenja in skladiščenja, uporabe manj kakovostne hrane ter omejenih časovnih in finančnih možnosti za pripravo hranljivih obrokov.
Harriet Lamb, izvršna direktorica organizacije Wrap, poziva države k ukrepanju: “Potrebujemo več usklajenega delovanja po celinah in dobavnih verigah. Ne glede na to, ali so človekoljubni, poslovni ali vladni, se morajo akterji zbrati za programe, ki obravnavajo ogromen vpliv, ki ga ima živilski odpadek na prehransko varnost, naše podnebje in naša gospodarstva.”
[Vir: The Guardian]; Portal24; Foto: Freepik