ECB pretirano prizanesljiva pri nadzoru bank
Evropsko računsko sodišče je objavilo poročilo, v katerem je pri nadzoru Evropske centralne banke (ECB) nad upravljanjem kreditnega tveganja v bankah razkrilo več pomanjkljivosti. V poročilu je navedeno, da je ECB nagnjena k pretirani prizanesljivosti, zlasti pri obravnavi bank z najslabšim poslovanjem. Evropsko računsko sodišče je poudarilo, da ta prizanesljivost vzbuja precejšnje pomisleke.
Nadzorne pristojnosti ECB zajemajo nekaj več kot sto pomembnih bank v euroobmočju. ECB že dlje časa izraža nezadovoljstvo zaradi neustreznega pristopa bank k obravnavi tveganj, povezanih s problematičnimi dolgovi. Vedno znova je zaskrbljujoče vprašanje, zakaj posojilodajalci ne uspejo učinkovito prepoznati težav ali dodeliti zadostnih rezervacij.
Petkove ugotovitve zunanjega revizorja Evropske unije kažejo, da gre za sistemsko težavo, ki presega zgolj neizpolnjevanje obveznosti s strani bank.
V poročilu je navedeno, da Evropska centralna banka (ECB) nedosledno izvaja svoje predpise. ECB je popustljiva do najbolj negotovih finančnih institucij. Prihaja do zamud pri odločanju o kapitalu. Občasno nima zadostnega števila nadzornega osebja.
ECB ogrozila povezavo med tveganji in kapitalskimi zahtevami
Evropsko računsko sodišče (ERS) je pripomnilo: “ECB ni uspela uveljaviti sorazmernih kapitalskih zahtev v primerih, ko so se banke soočale s povečanimi tveganji, s čimer je spodkopala izrecno povezavo med tveganji in naloženimi zahtevami.”
V poročilu je navedeno, da se je ECB pri bankah z najvišjimi tveganji dosledno odločala za najnižji obseg zahtev. Izpostavilo je ponavljajoči se vzorec, po katerem ECB ni ustrezno stopnjevala nadzorniških ukrepov v času povečanega in trajnega kreditnega tveganja.
Ta pristop je privedel do nenavadnega rezultata: banka z manjšim tveganjem je lahko na koncu imela višje kapitalske zahteve v primerjavi z bolj tveganim posojilodajalcem, kot je ugotovilo Evropsko računsko sodišče.
Čeprav to poročilo pomeni prvi primer, ko ECB deli občutljive podatke o posameznih bankah za namene revizije po njunem dogovoru iz leta 2019, priporočila, ki so v njem predstavljena, nimajo zavezujoče veljave.
Pomisleki in izzivi pri kapitalskih zahtevah ECB
ECB je v odzivu obravnavala nekatere pomisleke, hkrati pa v prilogi k poročilu v veliki meri zagovarjala svoje prakse. Izrazila je prepričanje, da sedanja metodologija, ki se uporablja za določanje dodatnih kapitalskih zahtev, učinkovito pokriva vsa pomembna tveganja, ki jim je institucija lahko izpostavljena.
V zadnjih letih se je trend slabih posojil stalno zmanjševal in je trenutno na skoraj zgodovinsko nizki ravni. To je mogoče vsaj deloma pripisati proaktivnim prizadevanjem Evropske centralne banke za zmanjšanje dolgotrajnega bremena bančnega sektorja.
Vendar poročilo izpostavlja skrb glede pristopa ECB k določanju dodatnih kapitalskih zahtev od leta 2021 dalje. Po njegovem mnenju ta metodologija ne zagotavlja ustreznega kritja različnih posameznih tveganj, s katerimi se soočajo posojilodajalci.
Poleg tega poročilo ugotavlja zamudo pri izdaji končnih odločitev ECB o kapitalskih zahtevah, kar ovira pravočasno upravljanje tveganj.
Dodaten izziv, opisan v poročilu, je povezan s kadrovskimi omejitvami. ECB je sprejela odločitev, da od leta 2023 dalje ne bo povečala števila zaposlenih, pri čemer velja omeniti, da ima devet od 22 nacionalnih nadzornikov težave z ustreznim številom zaposlenih v skupnih nadzorniških skupinah, kot je navedeno v poročilu.
Vir Foto Pexels