Evropska konvencija človekovih pravic praznuje 70 let
Po besedah generalnega sekretarja Sveta Evrope Evropska konvencija o človekovih pravicah (EKČP) vsak dan koristi milijonom Evropejcev, ki se tega pogosto ne zavedajo. EKČP praznuje 70. obletnico, saj je bila sprejeta 3. septembra 1953, in je temeljna pogodba, ki varuje človekove pravice v Evropi. EKČP zajema 46 držav, od Islandije do Azerbajdžana, pobudnik pa je bil Svet Evrope, ki se razlikuje od Evropske unije.
Generalna sekretarka Sveta Evrope Marija Pejčinović Burić je za Euronews izjavila: “Konvencija je zaščitila številne posameznike, pogosto brez njihove vednosti. Po koncu druge svetovne vojne se je konvencija v sodelovanju z nacionalnimi subjekti pojavila kot naša paradigma. Ta model je bil ključnega pomena za vzpostavitev odporne Evrope. V naslednjih sedmih desetletjih je zagotavljal stabilnost.
Evropska konvencija o človekovih pravicah (EKČP) skupno zagotavlja 19 pravic. Te vključujejo pravico do poštenega sojenja, zasebnost posameznikov in družin ter dostop do izobraževanja. Poleg tega vključujejo pravico do svobodnih volitev, svobodo izražanja in zbiranja ter zaščito pred mučenjem in zasužnjevanjem.
Na spletni strani Sveta Evrope je dokumentiranih več kot 200 primerov, v katerih je imela EKČP učinek. Bila je ključna pri zaščiti žvižgačev, žrtev nasilja v družini, okolja, otrok, manjšin in drugih sektorjev.
Vendar pa se je EKČP soočila z nekaterimi kritikami.
Leta 2016 je nekdanja predsednica vlade Združenega kraljestva Theresa May zagovarjala izstop Velike Britanije iz Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP). Prepričana je bila, da ta institucija omejuje parlamentarne funkcije. Niti ni pripomogla k blaginji niti ni okrepila varnosti. Poleg tega je ovirala odstranitev tujih državljanov, ki bi lahko predstavljali grožnjo. May je tudi trdila, da ESČP nima vpliva na države, kot je Rusija, ko gre za človekove pravice.
Nedavno je vlada Združenega kraljestva napovedala, da namerava izstopiti iz EKČP, in jo navedla kot oviro za svojo migracijsko politiko.
Miriam Ronzoni, profesorica politične teorije na Univerzi v Manchestru, je za Euronews izrazila svojo zaskrbljenost. Pojasnila je, da bi izstop lahko škodljivo vplival na pravice državljanov Združenega kraljestva. Ronzoniova je poudarila, da Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) obravnava predvsem primere, ko države kršijo pravice svojih državljanov. Poleg tega je opozoril na opazen molk vlade v zvezi s to posebno zadevo.
V preteklosti sta iz ESČP izstopili le Grčija in Rusija. Grčija je izstopila v času svoje hunte leta 1969, vendar se je kasneje, leta 1974, ponovno pridružila, medtem ko je bila Rusija po napadu na Ukrajino leta 2022 izključena.
Generalni sekretar Sveta Evrope Burić je nedavno poudaril tveganja, ki jih prinaša zavračanje pomembnih pogodb. Poudaril je pomen ohranjanja enotnosti, zlasti v luči prejšnjih dosežkov, ki bi jih bilo mogoče hitro izničiti.
Churchillova podpora človekovim pravicam
Winston Churchill, voditelj Velike Britanije med vojno, je podprl EKČP in se zavedal njenega pomena pri zaščiti posameznikov pred zatiralskimi evropskimi vladami. Omeniti velja, da je bilo Združeno kraljestvo prva država, ki je ratificirala EKČP, britanski pravni strokovnjaki pa so imeli ključno vlogo pri njeni vzpostavitvi.
Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) s sedežem v Strasbourgu v Franciji skrbi za spoštovanje EKČP. Na tem mednarodnem sodišču delajo odvetniki iz vseh držav podpisnic EKČP in deluje neodvisno od Bruslja.
Posamezniki se lahko, če sumijo, da je država kršila njihove pravice, ki jih varuje EKČP, na slednje tudi obrne. Če sodišče ugotovi kršitev, je pooblaščeno, da od države zahteva odškodnino. Poleg tega je lahko potrebno, da država izvede ukrepe za preprečevanje takšnih kršitev v prihodnosti. Vendar pa ESČP ne more spremeniti nacionalnih odločitev ali razveljaviti nacionalnih zakonov.
Vir Foto: Pixaby