EU uvaja nove sankcije za izogibanje omejevalnim ukrepom
EU razmišlja o novem ukrepu, s katerim bi Rusiji preprečila uvoz visokotehnoloških sestavnih delov prek sosednjih držav, s čimer bi se izognila trgovinskemu embargu Bruslja. Nekatere države EU se bojijo, da bi povzročilo konflikt s Kitajsko in Turčijo. Srednjeazijske države, kot sta Uzbekistan in Kazahstan, pa naj bi bile prve tarče predloga.
EU želi s svojimi novimi sankcijami proti državam, ki podpirajo Rusijo, spodbuditi srednjeazijske države k sodelovanju. Sveženj, ki bo vključeval protiukrepe, naj bi bil objavljen med obiskom predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen v Kijevu ob dnevu Evrope.
Občutljivo blago pod drobnogledom
David O’Sullivan, odposlanec EU za sankcije, obiskal Turčijo, Uzbekistan in Kazahstan. Ocenil je izogibanje sankcijam. EU se v 11. svežnju osredotoča na posameznike in organizacije, ki se izogibajo sankcijam. Ti izvajajo dejavnosti, ki onemogočajo prepovedi iz omejevalnih ukrepov.
To vključuje podjetja iz tretjih držav, ki pridobivajo blago z omejitvami od podjetij iz Unije in ga nato neposredno ali prek posrednikov dobavljajo v Rusijo. V predlogu niso omenjene konkretne države ali izdelki; to odločitev bodo sprejele države članice EU. V 11. svežnju sankcij je na seznamu že 72 posameznikov in 31 subjektov.
Glavni cilj tega novega ukrepa EU bi bil preprečiti evropskim podjetjem prodajo občutljivega blaga v sosednje države Rusije, če bi obstajali dokazi o izogibanju. Sankcije bodo najprej opredelile občutljive izdelke z vidika izogibanja, nato pa še države, v katere se pošiljajo. Veleposlaniki EU bodo v sredo izmenjali prve vtise o predlogu, pri čemer diplomati predvidevajo, da bo dogovor o novem svežnju dosežen šele prihodnji teden ali teden pozneje. Kazahstansko in uzbekistansko veleposlaništvo pri EU se nista takoj odzvala.
Pandorina skrinjica
Predlagani ukrepi proti izogibanju se soočajo z morebitnimi ovirami in morda ne bodo zlahka sprejeti. Nekatere države EU so izrazile pomisleke glede predloga, saj menijo, da bi lahko odprl Pandorino skrinjico. Novo pravilo pomeni, da bi lahko bile države, ki namerno ali nenamerno kršijo sankcije EU, tarča napadov. To povečuje možnost, da bi se lahko naslednje v ogenj postavile druge države, kot sta Turčija ali Kitajska.
Diplomat EU upa na bolj agresivno stališče do večjih ciljev, saj meni, da sedanji predlog ni dovolj odločen. Združene države Amerike so Bruselj pozvale, naj zavzame strožjo držo do Kitajske, vendar EU okleva, da bi poslabšala svoje odnose s Pekingom.
Poleg tega izziv Turčiji velja za veliko politično tveganje zaradi nepredvidljivosti turške politike pred bližajočimi se volitvami. Poleg tega ima Turčija vpliv na vprašanja, kot so migracije, saj že nekaj časa deluje kot varovalo med EU in Bližnjim vzhodom.
Kitajska izrazila nasprotovanje
Komisija meni, da je srednjeazijske države mogoče prisiliti z grožnjo gospodarske kazni. Nekateri diplomati pa opozarjajo, da bi morala Evropa ukrepati v skladu z grožnjo. Čeprav je treba obravnavati izogibanje sankcijam, mora Bruselj najti ravnotežje med tem in ohranjanjem pomembnih gospodarskih odnosov z državami, kot sta Turčija in Kitajska.
Kitajska nasprotuje ukrepu iz 11. svežnja sankcij. Ukrepa se tičejo sedem kitajskih podjetij. Ta ukrep naj bi bil zaradi domnevnega pošiljanja prepovedanega blaga v Rusijo. Gre za drug ukrep, ločen od predlaganega širšega ukrepa. Namen slednjega je opredeliti določene izdelke, ki se ne bi smeli prodajati v države blizu Rusije. Vendar ta ukrep še ni bil odobren.
Tiskovni predstavnik kitajskega zunanjega ministrstva Wang Wenbin je EU posvaril pred nadaljevanjem ukrepa in izjavil, da bo Kitajska ukrepala za zaščito svojih zakonitih interesov, če bo EU ukrepala.
“Zadovoljen sem s paketom”
Komisija je prepričana, da imajo države EU dovolj prožnosti, da lahko v okviru svežnja o izogibanju ustavijo vse predlagane ukrepe, za katere menijo, da so politično preveč občutljivi. Predlagani sveženj zahteva odobritev vseh 27 glavnih mest EU, preden se sprejme odločitev o dodajanju izdelka ali države. To sicer lahko omogoči politično sprejemljivost izvajanja novih zamisli, vendar je postopek tudi otežen, saj ima vsaka prestolnica možnost veta.
Pozornost je usmerjena tudi na bližajoči se vrh G7 na Japonskem, na katerem se bodo najmočnejša gospodarstva osredotočila na krepitev sankcij proti Rusiji in boj proti izogibanju. Podporniki Ukrajine menijo, da je novi sveženj, ki naj bi ga države članice obravnavale, dobra novica. Estonski zunanji minister Margus Tsahkna je dejal: “Zadovoljen sem s tem [paketom], če je bila sprejeta končna odločitev … Vse sankcije, ki škodujejo ruskemu vojnemu stroju, podpiramo.”
Vir Foto: Pexels