EU: Ukrajini nov 5 milijard vreden paket pomoči
Države Evropske unije so dosegle dogovor o pomembnem povečanju vojaške podpore Ukrajini. Po dolgotrajnih pogajanjih so veleposlaniki v Bruslju sklenili, da se bo do konca leta v Evropski mirovni sklad (EPF) vložilo dodatnih 5 milijard evrov. To bo nadgradnja 6,1 milijarde evrov, ki jih je EU od začetka ruske invazije na Ukrajino v letu 2022 že namenila v ta namen. EPF igra ključno vlogo pri zagotavljanju vojaške opreme Ukrajini iz nacionalnih zalog članic EU, povračilu delnih stroškov donacij ter omogočanju vseh držav, od največjih do najmanjših, da prispevajo k skupnim prizadevanjem. Ta “izvenproračunska” shema omogoča EU, da obide omejitve financiranja vojaških izdatkov.
Vendar je EPF v letu 2023 začel izgubljati svojo moč zaradi izčrpanja zalog in preusmeritve držav k dvostranskim donacijam Ukrajini. Situacijo je dodatno zapletel Madžarski veto maja kot odziv na označitev madžarske banke OTP kot “mednarodnega sponzorja vojne” s strani Kijeva, kar je pripeljalo do začasne ohromitve sklada. Po diplomatskih prizadevanjih in umiku obtožb proti OTP, je Budimpešta še vedno zadrževala sprostitev sredstev, kar je povzročilo razprave o reformi EPF za večjo učinkovitost in prilagoditev potrebam Ukrajine.
Pogovori o reformi so bili zapleteni zaradi političnih premislekov, vključno z Nemčijo, ki je želela zmanjšati obseg “prispevkov v naravi” in Francijo, podprto s strani Grčije in Cipra, ki je zahtevala, da se EPF osredotoči izključno na nakup orožja in streliva, proizvedenega v EU.
Nazadovanje povezano z zmanjšanjem vojaške pomoči zahodnih zaveznikov
Razprava v Bruslju je potekala v ostrih nasprotjih z razmerami na bojišču, kjer so se ukrajinske enote februarja morale umakniti iz mesta Avdiivka, kar je Rusiji prineslo majhno, a strateško pomembno zmago. To nazadovanje je bilo delno povezano z zmanjšanjem vojaške pomoči zahodnih zaveznikov, še posebej iz Združenih držav, kjer je 60 milijard dolarjev vreden paket podpore obtičal zaradi dvostranskih političnih spopadov. Ta situacija je povečala pritisk na veleposlanike EU, da najdejo rešitev po več neuspešnih poskusih preboja.
Podrobnosti o dogovoru, doseženem v sredo, sprva niso bile razkrite. Dodatno so velike razlike v vojaški pomoči, ki so jo zagotovile države članice, povzročile trenja. Po podatkih inštituta Kiel je Nemčija vodilna z 17,7 milijarde evrov pomoči, sledijo Danska z 8,4 milijarde in Nizozemska s 4,4 milijarde evrov. Nasproti temu, tri večje države, Italija, Francija in Španija, znatno zaostajajo s svojimi prispevki. Francija je posebej kritizirala metodologijo inštituta. Trdili so, da njene dvostranske donacije znašajo 2,61 milijarde evrov, kar je vseeno precej manj od nemškega prispevka.
Češka je sprožila pobudo za hitro nabavo 800.000 topniških granat od proizvajalcev izven EU, da bi jih dostavili Ukrajini. Ta projekt, vzpostavljen zunaj okvirov EPF, je po besedah češkega predsednika Petra Pavla pridobil podporo 18 držav. Kljub temu je češki premier Petr Fiala kasneje napovedal zmanjšanje naročila na 300.000 krogov.
[Vir: Euronews]; Portal24; Foto: Pexels