EEA: Podnebne spremembe v Evropi zahtevajo takojšnje ukrepanje
V novem poročilu, ki ga je objavila Evropska agencija za okolje (EEA), je izraženo zaskrbljujoče opozorilo, da bi lahko, bi se lahko oblikovalci politik, ki ne bodo dohajali naraščajočih ekstremnih vremenskih razmer, kmalu soočili s “katastrofalnimi” posledicami. V času, ko se Evropska unija pripravlja na razkritje svojega načrta za odpornost na podnebne spremembe, poročilo EEA, ki ima sedež v Kopenhagnu, podaja prvo podrobno oceno podnebnih tveganj na kontinentu, osvetljujoč pogostost in intenzivnost suše, vročinskih valov in drugih vremenskih pojavnosti.
Evropa se sooča s hitrejšim dvigom temperatur v primerjavi s svetovnim povprečjem, kar pomeni jasno in trenutno nevarnost za življenja, sredstva za preživetje in širše gospodarstvo. Poročilo poudarja, da so ekstremna vročina, ki je bila v preteklosti relativno redka, in spremembe vzorcev padavin, vključno z močnejšimi nalivi in katastrofalnimi poplavami, postale vse pogostejše.
Blaž Kurnik, vodja dela agencije na področju vplivov podnebnih sprememb in prilagajanja, je izpostavil, da se podnebje spreminja tako hitro, da tveganja povezana s tem prehitevajo razvoj politike. Poročilo navaja, da je bilo leto 2023 najtoplejše leto v zabeleženi zgodovini. Slednje kaže na to, da so globalne temperature vsak mesec od junija 2023 dosegle rekordne vrednosti.
EEA v svojem poročilu obravnava, kako naraščajoče povprečne temperature vplivajo na varnost vode, proizvodnjo hrane, zdravje, povpraševanje po energiji, morske in obalne ekosisteme ter urbana območja. Posebna pozornost je namenjena obsežnim poplavam in dolgotrajni suši, kot je trenutna, ki prizadene Španijo, kar odraža posebno grožnjo za južno Evropo.
Potreba po krepitvi pripravljenosti na nesreče
Na predvečer objave načrta “odpornosti na podnebne spremembe” s strani Evropske komisije, EEA omenja potrebo po krepitvi pripravljenosti na nesreče, kot so poplave in požari v naravi, ter krepitvi obalne obrambe ob dvigu gladine morja. Posebej kritična so območja obalnih in morskih ekosistemov ter gozdov na jugu, kjer je resnost tveganja že kritična.
Več pozornosti in nadaljnje raziskave so ključne za razumevanje vpliva podnebnih sprememb na naravne ponore ogljika, spremembe v razširjenosti divjih živali in pojav invazivnih vrst. Avtorji poročila opozarjajo na nove izzive, kot je širjenje komarjev v južni Evropi. Komarji zdaj prenašajo bolezni, kot sta denga in čikungunja, kar je v zadnjih letih povzročilo več izbruhov teh bolezni.
Gospodarski učinki
Poročilo poudarja neposredne gospodarske učinke sedanje situacije in prihodnjih tveganj, vključno z vplivom na nepremičninski trg in zavarovalniški sektor. Od leta 1980 so države EU utrpele za 650 milijard evrov škode zaradi ekstremnih vremenskih razmer, od česar je bila le petina zavarovana. Blaž Kurnik iz EEA opozarja, da bi lahko škoda brez povečanja ukrepov za blažitev in prilagajanje do konca stoletja narasla na 1 bilijon evrov letno.
Hans-Martin Füssel, strokovnjak EEA za prilagajanje podnebnim spremembam, meni, da je čas za preprečevanje podnebnih sprememb z zmanjšanjem emisij in drugimi blažitvenimi prizadevanji že minil, čeprav je to še vedno ključnega pomena za preprečitev nadaljnjega poslabšanja situacije. Poudarja, da so prednostne naloge neobčutljive na predpostavke o scenarijih segrevanja zaradi emisij iz preteklosti, ki bodo določale podnebne spremembe v naslednjih desetletjih.
Leena Ylä-Mononen iz EEA izpostavlja, da ne bi smelo biti presenečenj za Evropsko komisijo v poročilu, saj je agencija tesno sodelovala z uradniki EU pri pripravi načrta za odpornost na podnebne spremembe, ki naj bi bil objavljen v torek. Kriza bi morala biti med glavnimi prednostnimi nalogami za naslednjo skupino oblikovalcev politik EU po volitvah v juniju, pri čemer je nujno potrebno ukrepanje ne samo na evropski ravni, ampak tudi s strani držav članic, na regionalni in skupnostni ravni. Zavarovalniški in finančni sektor sta pozvana, da resno preučita poročilo in njegove ugotovitve.
[Vir: Euronews]; Portal24; Foto: Freepik