ECB: Bančni pretresi bi lahko upočasnili gospodarstvo in inflacijo
Bančni pretresi v območju evra bi lahko dodatno zaostrili pogoje za dajanje posojil. Slednje bi upočasnilo gospodarsko rast in inflacijo, je v pogovoru za irski časnik povedal podpredsednik ECB Luis de Guindos.
“Naš vtis je, da bodo (pretresi) vodili v dodatno zaostritev kreditnih standardov v evroobmočju, to se lahko odrazi v gospodarstvu v šibkejši rasti in nižji stopnji inflacije,” je za Irish Business Post povedal predstavnik Evropske centralne banke.
“Skupna inflacija se bo v naslednjih šestih do sedmih mesecih precej hitro znižala”
Osrednja denarna ustanova evroobmočja je na zadnji seji obrestne mere, da bi zajezila inflacijo, dvignila za pol odstotne točke. Poudarili so, da so še pred “pretresi” v ZDA in Švici napoved rasti cen za letos znižali za eno odstotno točko, na 5,3 odstotka.
Skupna inflacija se bo v naslednjih šestih do sedmih mesecih zaradi visoke primerjalne osnove lanskega leta, padanja cen energentov in zmanjšanih ozkih grl pri dobavi, precej hitro znižala poudarja predstavnik ECB.
Ne spreglejte
Poudarja tudi denarno politiko ECB. “Naša anketa o bančnih posojilih že kaže zaostrovanje pogojev financiranja,” pravi De Guindos. Upočasnjena inflacija bo zavirala pospešeno rast plač, ugotavlja. Dodal je, da jo ECB skrbno spremlja, saj vpliva predvsem na cene storitev.
Da bi ECB dosegla ciljno stopnjo inflacije okoli dveh odstotkov, se mora upočasniti tudi osnovna inflacija, ki ne vključuje cen hrane in energije, poudarja De Guindos. O težavah v švicarski Credit Suisse, ki je bila pred tednom dni s posredovanjem regulatorja prodana večjemu domačemu konkurentu, ponavlja, da so banke v območju evra “zdrave in vzdržljive”.
“Naša glavna skrb je finančna stabilnost v nebančnih finančnih institucijah”
Naša glavna skrb, ko gre za finančno stabilnost, je stanje v nebančnih finančnih institucijah. Slednje so že več let šibka točka v finančnem sistemu, je poudaril De Guindos.
Nebančne finančne institucije so v obdobju zelo nizkih obrestnih mer povečale svoj delež v evropskem finančnem sistemu in prevzele pomembna tveganja, je zatrdil. ECB jih ne nadzoruje, nadzoruje pa klasične banke, s katerimi so povezani, zato preverja tudi stanje v tem sektorju, pojasnjuje.
Na vprašanje, ali naj banke dvignejo obrestne mere za depozite, katerih dvigovanje je povzročilo težave v ameriškem finančnem sistemu, uradnik ECB odgovarja pritrdilno. “Obresti na bančne depozite bi se morale dvigniti vzporedno z obrestmi na strani sredstev. Obrestne mere bi se morale dvigniti ne le za posojila, ampak tudi za depozite,” je dejal De Guindos.
vir Foto: Pexels