ECA: Visoke cene električnih vozil ogrožajo doseganje podnebnih ciljev do 2050
Evropski zunanji revizijski organ je izdal opozorilo, da so električna vozila za mnoge Evropejce še vedno finančno nedostopna. Podatek je zaskrbljujoč, pocenitev električnih vozil v Evropi je tako ključnega pomena za doseganje podnebnih ciljev do leta 2050. Evropsko računsko sodišče (ECA) je nedavno objavilo pregled štirih posebnih poročil, ki kritično ocenjujejo trenutne politike EU za dekarbonizacijo prometnega sektorja, ki predstavlja 25 odstotkov vseh emisij CO2 v regiji. Poročila razkrivajo, da 27 držav članic ni na pravi poti za zmanjšanje emisij ogljika iz avtomobilov z motorjem z notranjim zgorevanjem (ICE) in za dosego množičnega sprejetja baterijskih električnih vozil (EV).
Zanimivo je, da kljub tehnološkim izboljšavam motorjev, ki so postali učinkovitejši, emisije niso upadle, saj je potreba po močnejših motorjih, zaradi težjih avtomobilov, ostala enaka kot pred 12 leti. Nikolaos Milionis, član ECA, je izpostavil, da “večina običajnih avtomobilov še vedno izpušča toliko CO2 kot pred 12 leti.” Poleg tega so bili priključni hibridni avtomobili pod drobnogledom, saj naj bi na cestah oddajali 250 odstotkov več emisij kot v laboratorijskih pogojih.
Evropska unija sicer načrtuje prepoved novih avtomobilov z ICE od leta 2035, ECA pa medtem opozarja, da alternativna goriva trenutno niso izvedljiva za množično proizvodnjo, kar poudarja potrebo po povečanju prodaje električnih vozil.
Visoki stroški baterij otežujejo dostopnost električnih vozil v Evropi
Revizorji so izpostavili, da kljub obsežni javni podpori stroški baterij, proizvedenih v EU, ostajajo visoki, kar električna vozila dela nedostopna za širok krog prebivalstva. Približno polovica cene baterijskih električnih vozil izhaja iz stroškov baterije, z večino trenutne prodaje vozil nad 30.000 €, medtem ko povprečna cena baterije znaša 15.000 €.
Za znižanje cen baterij, evropska industrija potrebuje dodatne spodbude. Trenutno se manj kot 10 odstotkov svetovne proizvodnje baterij odvija v Evropi, večina proizvodnje pa je v rokah neevropskih podjetij, pri čemer Kitajska predstavlja 76 odstotkov svetovne proizvodnje.
Obstaja tudi velika odvisnost od uvoza ključnih surovin iz politično nestabilnih regij. Evropa uvaža 87 odstotkov svojega surovega litija iz Avstralije, 80 odstotkov mangana iz Južne Afrike in Gabona, 68 odstotkov kobalta iz Demokratične republike Kongo, in 40 odstotkov grafita iz Kitajske.
Annemie Turtelboom, članica Evropskega računskega sodišča, je poudarila, da bi lahko „revolucija e-avtomobilov“ v Evropi postala “dvojna dilema za EU: med zelenimi prednostnimi nalogami in industrijsko politiko, med okoljskimi ambicijami in denarnicami potrošnikov.”
Nezadostna je tudi polnilna infrastruktura. Med državami pa so tudi velike razlike. 70 odstotkov vseh polnilnih mest se nahaja v Franciji, Nemčiji in na Nizozemskem. Evropsko računsko sodišče zato poziva k nujnim ukrepom za izboljšanje proizvodne zmogljivosti in konkurenčnosti evropske industrije, hkrati pa krepiti polnilno infrastrukturo, da bi omogočili proizvodnjo e-avtomobilov v velikem obsegu po konkurenčnih cenah.
[Vir: Euronews]; Portal24; Foto: Pexels