Bolgarija sprožila plinski spor, ki pretresa Balkan in jugovzhodno Evropo
V začetku tega leta je Bolgarija sklenila kontroverzni plinski sporazum s Turčijo, ki je sprožil napetosti v regiji Balkana in jugovzhodne Evrope. Državna družba Bulgargaz je v okviru tega sporazuma omogočila turškemu partnerju, podjetju Botaş, dostop do bolgarskih plinovodov, s čimer je postala ključna povezava med Rusijo in jugovzhodno Evropo. Poteza je sprožila zaskrbljenost in polemiko, saj mnogi menijo, da bi lahko Rusija postala prevladujoči dobavitelj plina za to regijo.
Turški tok, podmorski plinovod med Turčijo in Bolgarijo, je ključni del tega plinskega sporazuma, saj prenaša plin iz Rusije v Turčijo. To je sprožilo vprašanje o izvoru plina, ki ga Bolgarija prejema, saj se zdi, da je večina plina iz Rusije. Aura Săbăduș, višja analitičarka pri podjetju za tržne raziskave ICIS, je poudarila, da trenutno ni proizvajalca, razen Rusije, ki bi lahko prodajal plin po cenah, ki so nižje od evropskih referenčnih cen.
Davek na ves uvoz
Nova bolgarska vlada se je odločila, da bo uvedla davek na ves uvoz ruskega plina, kar je sprožilo napetosti med Bolgarijo in Rusijo. Ta poteza je naletela na odpor proruskega predsednika Bolgarije, Rumena Radeva, ki je zahteval preverjanje zakonitosti odločitve o ruskem plinu pred najvišjim sodiščem.
Bolgarski finančni minister Asen Vasilev je pojasnil, da želijo z uvedbo davka na ruski plin zmanjšati odvisnost svoje industrije od Rusije. Kljub temu opozarja, da Gazprom, ruski energetski velikan, lahko uporablja alternativne dostavne poti, če ne želi plačati bolgarskih državnih davkov.
Po besedah Aura Săbăduș lahko turško-bolgarski plinovod s tehničnimi prilagoditvami predela do 10 milijard kubičnih metrov plina. Slednje pomeni, da bi Rusija lahko zadovoljila vso povpraševanje v jugovzhodni Evropi in na Zahodnem Balkanu ter prevzela nadzor nad regijo.
Vitalii Septefrat, tehnični direktor moldavskega podjetja East Energy Gas Trading, trdi, da v tem poslu ni političnih tveganj. Poudarja, da gre za izključno poslovno usmerjen dogovor, ki naj bi pomagal Moldaviji zmanjšati odvisnost od ruskega plina.
Romunsko ministrstvo za energijo zagotavlja, da plin iz Botaşa ni ruskega izvora. Bolgarska vlada pa je priznala, da ne bi smela podpisati takšne pogodbe. Vendar pa se soočajo z visokimi kaznimi, če bi se odločili odstopiti od podpisane pogodbe.
Jeza
Poteza Bolgarije je sprožila jezo njihovih sosed, Srbije in Madžarske, ki se nista odzvali na pozive Zahoda, naj se odpovesta ruskemu plinu. Zaskrbljeni so, da bo ta poteza povzročila višje stroške za njihove potrošnike, pri čemer bi bila ogrožena oskrba z plinom v regiji.
Skupaj s temi napetostmi poteka tudi zaključek srbsko-bolgarskega plinskega priključka, ki naj bi omogočil uvoz plina iz Azerbajdžana in LNG terminala v Grčiji. To bi lahko omogočilo alternativne plinske dobave za regijo in zmanjšalo odvisnost od ruskega plina.
Napetosti med Bolgarijo, Rusijo in sosednjimi državami ostajajo visoke, medtem ko se razvija nova plinska dinamika v regiji Balkana in jugovzhodne Evrope.
Foto: Portal24