Bližnji vzhod: Ladijska industrija poziva ZN k vojaški zaščiti
Globalna ladijska industrija je Združene narode (ZN) pozvala, k zagotovitvi vojaške zaščite za plovila, ki delujejo na Bližnjem vzhodu, po zadnjem zasegu kontejnerske ladje pod portugalsko zastavo s strani Irana. Ta poziv prihaja v času, ko je bil že velik del komercialnega prometa med Azijo in Evropo preusmerjen okoli Afrike zaradi naraščajočih konfliktov v regiji.
Iranske sile so ladjo MSC Aries v Hormuški ožini zasegle 13. aprila, kar je povečalo zaskrbljenost v ladijski industriji, ki se vse bolj znajde v križnem ognju regionalnih sovražnosti. Kot odziv so Svetovni ladijski svet, Združenje ladjarjev Evropske skupnosti (ECSA) in več kot ducat drugih industrijskih skupin poslali pismo generalnemu sekretarju ZN Antoniu Guterresu. Pismo izpostavlja “zaskrbljujoč porast napadov na ladijski promet” in kritizira zadržan odziv globalne skupnosti v primerjavi s hipotetičnimi scenariji, ki vključujejo civilna letala.
Višji stroški pošiljanja
Tri dni po zasegu ladje je portugalsko zunanje ministrstvo poklicalo iranskega veleposlanika in zahtevalo izpustitev tako ladje kot njene posadke. Medtem je ECSA izrazilo, da je obstoječi konflikt v regiji že privedel do višjih stroškov pošiljanja in ogrozil evropske trgovinske tokove.
“Situacija še naprej ogroža naše pomorščake in vse bolj vpliva na evropsko dobavno verigo in splošno gospodarsko varnost,” je dejal generalni sekretar Sotiris Raptis. Poudaril je ključni pomen zaščite varnosti in dobrega počutja pomorščakov ter zaščite glavnih ladijskih poti in mednarodnega načela svobode plovbe.
ECSA je pozdravila odločitev Evropske unije iz februarja, da v regijo pošlje pomorske sile v okviru operacije Aspides, po tem, ko so jemenski uporniki Huti več mesecev ciljali na plovila v Rdečem morju, Adenskem zalivu in Arabskem morju. “Nadaljujemo s spodbujanjem vseh usklajenih prizadevanj, vključno z diplomatskimi, ki lahko prispevajo k umiritvi krize na tem območju,” je dodal Raptis.
Napetosti v regiji so se dodatno povečale z nedavnimi izraelskimi vojaškimi napadi v Iranu, kar je spodbudilo strahove, da bi lahko Hormuška ožina, ključni prehod v naftno bogat Perzijski zaliv, postala dušilna točka za svetovno oskrbo z nafto, kar bi lahko imelo široke gospodarske posledice.
Analitiki opozarjajo na rast cen nafte in premijo za tveganje zaradi napetosti v Perzijskem zalivu
Analitiki iz ING Global Markets Research so opozorili na možne posledice za svetovne trgovske poti zaradi naraščajočih napetosti v Perzijskem zalivu. V zapisu, objavljenem 18. aprila, so izpostavili, da so napetosti že pripeljale do rahlega dviga cen nafte, s tveganimi premijami, ki so bile v cene vračunane že pred nedavnim koncem tedna. “To bi lahko povzročilo pomisleke pri dobavi, če bi se razmere nadalje stopnjevale,” navajajo v zapisku.
UK Maritime Trade Operations (UKMTO) je v svetovalnem zapisu, izdanem 19. aprila, opozoril plovila, ki prečkajo Arabski zaliv in zahodni Indijski ocean, na možno povečanje opažanj brezpilotnih letal. Kljub temu, da trenutno ni znakov, da bi bila komercialna plovila neposredna tarča, UKMTO prosi kapitane, naj poročajo o vsaki sumljivi dejavnosti.
Brez večjega vpliva
Medtem so nekateri pošiljatelji tovora ugotovili, da najnovejši dogodki niso imeli večjega vpliva na trgovske tokove, saj je bil velik del trgovine med Azijo in Evropo že preusmerjen stran od Rdečega morja in Sueškega prekopa. Dansko kontejnersko podjetje Maersk, ki se skupaj z Mediterranean Shipping Company (MSC) poteguje za naziv največjega na svetu, je že preusmerilo svoje plovila na daljšo pot okoli Rta dobrega upanja.
Rainer Horn, tiskovni predstavnik Maerska, je za Euronews pojasnil, da ta odločitev pomeni večjo porabo goriva in potrebo po večjih flotah za ohranjanje tedenskih plovb, vendar da so povečani stroški pošiljanja pogosto zanemarljivi za stranke, ki prevažajo blago v zabojnikih. “Če imate v 40-čeveljskem kontejnerju 30.000 majic in plačate 200 dolarjev več, je to le nekaj centov,” je dodal Horn, poudarjajoč, da so stroški prevoza minimalni v primerjavi s skupno vrednostjo izdelkov.
[Vir: Euronews]; Portal24; Foto: Freepik