Azijske delnice rasejo, nafta in zlato nižje
Azijske delnice so z upanjem, da bo svetovna bančna kriza preprečena, zrasle. Pri tem tekmujejo z negotovostjo glede obetov glede obrestnih mer v ZDA.
Zdi se je, da so prizadevanja ameriške finančne ministrice Janet Yellen, da bi pomirila živce, delovala. Delnice bank so namreč čez noč zrasle. Vladni uradniki so razmišljali tudi o povečanju limita za zavarovanje depozitov, a o tem še ni bilo dogovora.
Med regionalnimi ameriškimi bankami so bile napetosti še naprej očitne. Delnice First Republic Bank so zaradi namigovanja, da bi vlada lahko sodelovala pri reševalnem dogovoru, kar bi morda prikrajšalo delničarje, padle.
Zaradi nelagodja so se terminske pogodbe S&P 500 in terminske pogodbe za Nasdaq komaj kaj spremenile.
Terminske pogodbe EUROSTOXX 50 so se dvignile za 0,2 odstotka.
Terminske pogodbe FTSE so višje za 0,1 odstotka.
MSCI indeks je dodal 1,3 odstotka, kitajski blue chips pa 0,3 odstotka.
Japonski Nikkei se je povzpel za 2,0 odstotka.
Še vedno krhko razpoloženje je bilo razvidno tudi iz najnovejše raziskave BofA med globalnimi upravitelji skladov. Raziskava je ugotovila, da je pesimizem blizu najhujšega v zadnjih 20 letih sredi strahov pred finančnim tveganjem in bega iz bančnih delnic.
Vse to FED postavlja v težak položaj, danes se namreč odloča, ali bo zvišal obrestne mere.
Goldman Sachs na primer trdi, da bo bančni stres povzročil zaostrovanje posojil, ki je v bistvu enako zvišanju obrestnih mer, zato bi bil premor upravičen.
Analitiki pri JPMorganu na drugi strani podpirajo večino. Rast označujejo za 25 bazičnih točk delno zato, ker bi odložitev premika do maja ogrozila verodostojnost FED-a v boju proti inflaciji.
Opozarjajo, da bi FED še vedno lahko omilil svoje smernice za prihodnost. In sicer tako da bi opustil sklicevanje na “tekoče povečanje”, podobno kot je prejšnji teden storila Evropska centralna banka.
Dodaten zaplet
Dodaten zaplet je, ali FED začasno ustavi prodajo svojega imetja državnega dolga, ki je znano kot kvantitativno zaostrovanje, in kaj bodo člani FED-a naredili s svojimi napovedmi za prihodnje dvige obrestnih mer.
Slednje bo ključnega pomena, saj je trg povsod v političnih obetih.
Donosi dvoletne zakladnice so se obotavljali pri 4,13 odstotka, saj so v samo devetih sejah s 5,085 odstotka nazadovale na 3,635 odstotka.
Evropske obveznice so šle v promet. Nemški dveletni donosi so čez noč zabeležili največji dnevni skok po letu 2008. Trgi so se vrnili k določanju cen zaradi novih dvigov ECB.
Ta skok je čez noč pomagal dvigniti evro na najvišjo vrednost v petih tednih in sicer na 1,0789 dolarja, nazadnje je evro bil na 1,0770 dolarja.
Dolar je šel nasprotno glede na jen, kjer donosnost še vedno strogo nadzoruje Banka Japonske, in se je dvignil na 132,40.
Zlato je zdrsnilo na 1.939 dolarja za unčo in se odmaknilo od ponedeljkovega vrha okoli 2.009 dolarja.
Cene nafte so se znižale. Industrijsko poročilo je namreč pokazalo, da so se zaloge surove nafte v ZDA prejšnji teden nepričakovano povečale, kar je znak, da povpraševanje po gorivu morda slabi.
Nafta Brent se je pocenila za 41 centov na 74,91 dolarja za sod, ameriška nafta pa za 40 centov na 69,27 dolarja.
vir Foto: Pexels