Azijske borze sledile negativnim trendom Wall Streeta
Azijske borze so v četrtek doživele padec, sledile so negativnim trendom iz Wall Streeta, ki je bil posledica vztrajne inflacije v ZDA. Ta inflacija je prisilila vlagatelje, da so zmanjšali svoje stave glede morebitnega zmanjšanja obrestnih mer s strani Federal Reserve (FED) letos, kar je posledično povzročilo vzpon dolarja na najvišjo vrednost v 34 letih v primerjavi z japonskim jenom.
Ameriške delniške terminske pogodbe so izgubile dodatnih 0,2 odstotka, potem ko je Wall Street zabeležil približno 1-odstotni padec. Prav tako so donosi regionalnih državnih obveznic poskočili za 20 bazičnih točk, dosežek, ki ni bil zabeležen od novembra prejšnjega leta. Med azijskimi trgi je MSCI padel za 0,7 odstotka, Nikkei za 0,8 odstotka, kitajski CSI300 za 0,4 odstotka in Hang Seng za 1,1 odstotka, potem ko so podatki razkrili, da so potrošniške cene v Kitajski marca zrasle za zgolj 0,1 odstotka.
ZDA so bile priča inflaciji, ki je bila v marcu znova višja od pričakovane, kar je zmanjšalo možnosti za znižanje obrestne mere v juniju. Osnovni CPI je zabeležil 0,4-odstotno rast, kar je več od napovedanih 0,3 odstotka. Zapisniki FED so pokazali skrb uradnikov glede morda ustavljenega napredka pri inflaciji pred marčevskimi podatki, nekateri pa so izpostavili možnost, da trenutna obrestna mera ni dovolj restriktivna.
Čakanje na nižanje obrestnih mer
Vlagatelji, ki so vztrajali pri junijskem znižanju, sedaj kot bolj verjeten čas za začetek cikla sproščanja vidijo september. Skupna pričakovana sprostitev letos je padla na samo 42 bazičnih točk, kar je precej pod FED-ovo lastno projekcijo 75 bazičnih točk. Po podatkih CME FedWatch se je možnost, da FED letos sploh ne bo znižal obrestnih mer, povečala na 13 odstotkov.
Vlagatelji sedaj pozorno spremljajo podatke o cenah pri proizvajalcih v ZDA in sestanek Evropske centralne banke (ECB). Pričakuje se, da bo ECB ohranila visoke stroške zadolževanja, fokus pa je na tem, ali bodo uradniki podprli junijsko znižanje obrestnih mer. Banka Kanade je že ohranila svojo obrestno mero nespremenjeno, s čimer je nakazala možnost junijskega znižanja.
Dolar je zabeležil petmesečni vrh v primerjavi s ključnimi valutami, dosežek 105,17, z 1,1-odstotnim skokom čez noč, kar je bil največji dnevni skok v več kot enem letu. V primerjavi z jenom je dolar dosegel 34-letni vrh pri 153,24, preden je padel na 152,86, s čimer se je povečalo tveganje za japonsko vladno intervencijo.
Azijske obveznice so zabeležile močno prodajo državnih obveznic, z donosi 10-letnih avstralskih obveznic, ki so skočili na 4,243 odstotka, kar je največ od sredine februarja. V ZDA so se referenčne desetletne obveznosti stabilizirale, z nespremenjenim donosom 4,5395 odstotka.
Na področju surovin je nafta zadržala svojo rast, potem ko so se po napadu, v katerem so bili ubiti trije sinovi voditelja Hamasa, pojavile skrbi glede zastoja v pogovorih o premirju. Nafta Brent se je podražila za 0,1 odstotka, ameriška nafta pa za 0,1 odstotka. Cena zlata je zrasla za 0,3 odstotka na 2.338,79 dolarjev za unčo.
[Vir: Reuters]; Foto: Freepik; Portal24